Izraz vaje vida uporabljamo na Centru IRIS za očesne vaje, ki smo jih razdelili na štiri področja:  

  • vaje za vizualno percepcijo oziroma vidno zaznavanje,
  • vaje za okulomotoriko (očesne mišice),
  • vaje za izboljšanje konvergence in
  • vaje za fuzijo.

Vizualna percepcija 

Vizualna percepcija je sposobnost možganov, da razumejo kar vidijo oči. Vidno zaznavanje se začne takoj, ko svetloba pride v mrežnico. Razvoj vizualne percepcije ne zahteva le razvoja oči, ampak tudi kognitivni razvoj za gradnjo vizualnih povezav iz spomina. Pomembna je za številne vsakodnevne spretnosti kot so branje znakov na zemljevidu, iskanje in prepoznavanje predmetov v prometu, prepoznavanje obrazov, branje, pisanje, reševanje ugank, rezanje, risanje, reševanje matematičnih nalog, oblačenje (npr. iskanje parov nogavic) ipd.  

Glavni elementi vizualne percepcije so: 

  • Senzorna obdelava – natančno zaznavanje, interpretacija in odziv na senzorične dražljaje v okolju in otrokovem lastnem telesu. 
  • Selektivno vizualno zaznavanje  pozornosti – sposobnost osredotočanja na pomembne vizualne informacije in filtriranje nepomembnih informacij v ozadju.
  • Vizualna diskriminacija – sposobnost določanja razlik ali podobnosti v predmetih na podlagi velikosti, barve, oblike itd. Primer: ko beremo, je vizualna diskriminacija tista, ki nam omogoča, da vidimo, da sta besedi »gor« in »rog« različni, čeprav imata enaki črki. 
  • Vizualni spomin – sposobnost priklica vizualnih značilnosti oblik ali predmetov. To je zmožnost, da si zapomnimo lastnosti danega predmeta ali oblike za takojšen priklic. Če imamo težave z vnosom informacij v naš kratkoročni spomin, jih ne moremo obdelati v naš dolgoročni spomin za trajno shranjevanje. Otroci s slabim vizualnim spominom imajo lahko težave z razumevanjem.
  • Vizualni zaporedni spomin – sposobnost priklica niza predmetov v pravilnem vrstnem redu.
  • Vizualni prostorski odnosi – razumevanje razmerja med predmeti v okolju, tako v odnosu med predmeti do drugega kot glede na samega sebe. Dva pomembna vidika prostorskih odnosov sta lateralnost, razumevanje leve in desne na lastnem telesu, in usmerjenost, razumevanje leve in desne na drugih predmetih. Otroci s slabšim prostorskim razvojem imajo lahko težave s prostorskimi koncepti, kot so levo in desno ali gor in dol.
  • Vizualno zaznavanje slik – sposobnost zaznavanja predmeta na kompleksnem ozadju (spretnost razlikovanja figure od ozadja).
  • Vizualna konstantnost oblike – sposobnost razlikovanja oblike ali figure, če je pomanjšana, povečana ali obrnjena.
  • Vizualno zapiranje – sposobnost prepoznavanja oblike ali predmeta, ko del slike manjka. Sestavljanje iz delov – celoto.

Slabovidni otroci imajo težave z vidnim zaznavanjem, ker težave v vidnem funkcioniranju upočasnjujejo razvoj vidnega zaznavanja. Na upočasnjen razvoj vizualne percepcije poleg zmanjšane ostrine centralnega vida vplivajo tudi zožena širina vidnega polja, intelektualne sposobnosti, okvare barvnega vida, stanje binokularnega vida, sposobnost akomodacije, slaba konvergenca in fuzija. Zato je pomembno, da čim prej naredimo oceno vizualnega funkcioniranja otroka in organiziramo vaje vida. 

VAJE ZA VIZUALNO PERCEPCIJO na Centru IRIS izvajamo po elementih. Vsakemu otroku posebej oblikujemo učne liste in sledimo napredku. Nato gremo na naslednji element in počasi razvijamo vizualno percepcijo. Pri slabovidnih otrocih ta proces traja dlje časa kot pri otrocih z normalnim vidom. Običajno začnemo z izvajanjem vaj v 1. razredu osnovne šole in zaključimo na koncu 3. razreda. To je dovolj časa, da obdelamo oziroma pomagamo otroku, da razvije vse elemente vizualne percepcije.  

Okulomotorika 

Oko ima za svoje normalno delovanje in gibanje v paru šest mišic od katerih ima vsaka svojo vlogo. 

Za diagnostiko okulomotorike uporabljamo devet diagnostičnih položajev očesa. Premike enega očesa imenujemo dukcije (addukcije, abdukcije, elevacije, depresije, intorzije in ekstorzije). Premike obeh očes v isto smer imenujemo verzije in premike obeh očes v nasprotni smeri vergence. Konvergenca je, ko se obe očesi pomakneta navznoter in divergenca je, ko se obrneta navzven. 

V fizioloških (normalnih) pogojih gibanje enega zrkla povzroči enako gibanje drugega zrkla. 

Odklon enega očesa v razmerju do drugega, ko očesi nista poravnani, imenujemo strabizem oziroma škiljenje. To je lahko posledica nepravilnosti v binokularnem gledanju ali nepravilnost živčno-mišičnega nadzora očesnih gibov.  

Glede na položaj očesa strabizme delimo na:  

  • Konvergentno škiljenje – oko je pomaknjeno navznoter,
  • Divergentno škiljenje – oko je pomaknjeno navzven,
  • Vertikalno škiljenje oziroma Hipertropija – oko je pomaknjeno navzgor,
  • Vertikalno škiljenje oziroma Hipotropija – oko je pomaknjeno navzdol,
  • Torzijsko škiljenje – oko je rotirano navzven ali navznoter.

VAJE ZA OKULOMOTORIKO:

Pri določenih vrstah strabizmov je ena mišica šibkejša od druge. Močnejša mišica vleče oko na svojo stran in tako dobimo škiljenje. Na Centru IRIS z otrokom delamo na krepitvi šibkejše mišice. Primer: če je oko pomaknjeno navznoter, delamo take vaje, da oko čim več gleda navzven – razna sledenja svinčniku, osmice ipd. Podobno naredimo, ko je oko pomaknjeno navzven le, da poskušamo z vajami oko premakniti k nosu – razna kroženja s svinčnikom. 

Ena od metod zdravljenja strabizma je tudi okluzija (zapiranje očesa). Okluzija se po navadi priporoča otrokom do osmega leta starosti. S posebej za to oblikovanim obližem se zapre otrokovo boljše oko s ciljem, da se slabše prisili k fiksaciji. S tem poskušamo dobiti poravnanje zrkel. Pomembno je, da ko je oko pokrito delamo vaje oziroma, da otrok čim več uporablja odkrito slabše oko.  

Okluzijo in čas okluzije priporoča oftalmolog, na Centru IRIS izvajamo pa vaje z okluzijo. 

Binokularnost 

Ločimo tri elemente binokularnega vida: 

  1. Simultana percepcija (Sočasno gledanje) – mrežnici obeh očes sočasno opazujeta isto sliko. Pri normalnem binokularnem gledanju sta očesi poravnani in imata isto točko fiksacije, ki pada na foveo (točko jasnega vida) na posameznem očesu. Slika predmeta, ki ga gledamo vedno pada na iste točke mrežnice. 
  2. Fuzija – slika, ki jo dobimo iz levega in desnega očesa se v možganih združi v eno.
  3. Zaznavanje globine – stereovidočesi gledata predmet iz dveh minimalnih različnih kotov, zato sta si sliki malenkost različni. Prav ta različnost omogoča zaznavanje globine oziroma stereovid. 

Sinoptofor je aparat, ki ga uporabljamo za diagnostiko pri strabizmih. Z njim lahko odkrijemo sočasno gledanje, fuzijo, zaznavanje globine, škilni kot, supresijo (mehanizem, s katerim možgani odstranijo nezaželeno sliko) ipd., uporabljamo pa ga tudi za terapijo oziroma za vaje za izboljšanje konvergence in fuzije. 

Konvergenca je istočasno premikanje oči navznoter. Pri konvergenci se vidni osi obeh očes premikata iz medsebojnega vzporednega položaja do položaja, kjer se sekata na določeni razdalji pred očmi. Dobra konvergenca nam omogoča vid in delo na blizu predvsem branje. 

Slaba konvergenca lahko povzroči pri otroku glavobole, slabost, dvojne slike ipd. 

VAJE ZA IZBOLJŠANJE KONVERGENCE IN FUZIJE 

Na Centru IRIS delamo vaje za izboljšanje konvergence in fuzije s pomočjo sinoptofora ali za to oblikovanih vaj.  

Za vaje konvergence uporabljamo različne vaje stimuliranja gledanja na bližino. Primer: uporabimo svinčnik na katerem so izpisane številke. Otroka spodbujamo, da bere številke po vrsti na določeni razdalji, ki jo s časom zmanjšujemo. Uporabljamo različne vrste pripomočkov, ki nam omogočajo, da otrok fiksira predmet.  

Za vaje fuzije uporabljamo sinoptofor. Sinoptofor ima dve cevi: v eno otrok gleda z desnim očesom, v drugo pa z levim. Vstavimo na vsako stran po eno sličico. Na eni strani je na primer mačka z levim uhljem in repom, na drugi strani pa mačka z desnim uhljem brez repa. S pomočjo vaj poskušamo sliko z desnega in levega očesa združiti v eno sliko. 


Oko in vidni sistem se razvija nekje do 8. oz. 9. leta starosti. To je tudi obdobje, v katerem je smiselno, da se izvajajo vaje vida.  

Na Centru IRIS vaje vida izvajamo v okviru razširjenega kurikula za naše učence iz inkluzije. Vaje vida na Centru IRIS izvaja tiflopedagoginja Jelena Žagar.

(Skupno 36 obiskov, današnjih obiskov 1)