Vsi so bili geniji in vsi avtisti, tako kot tudi 20 tisoč oseb v Sloveniji.
Kaj je avtizem?
Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij.
Je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS.
Beseda “spekter” se uporablja, čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se le te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine.
Avtizem je “nevidna” motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem, ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat “čudni”.
Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno “vsakdanje” življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč.
Pomembno je zavedanje, da se lahko z ustrezno podporo in ustreznimi pristopi poučevanja veliko doseže.
Glavna področja, pri katerih imajo ljudje z avtizmom težave, imenujemo “triada primanjkljajev”.
Ta področja so:
- težave s socialno komunikacijo
- težave s socialno interakcijo
- težave na področju fleksibilnosti mišljenja
Zgodnja diagnoza lahko pomaga ljudem z avtizmom, da dobijo ustrezno obravnavo in pomoč.
Značilnosti avtizma
Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom težave na treh glavnih področjih:
Težave s socialno komunikacijo
“Za ljudi z avtizmom je lahko “govorica telesa” prav tako nerazumljiva, kot če bi nam nekdo govoril v stari grščini. ”
Ljudje z avtizmom imajo težave tako na področju verbalne kot neverbalne komunikacije. Mnogi med njimi zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo.
Največkrat težko uporabljajo in razumejo:
- obrazno mimiko in intonacijo glasu
- šale in sarkazem
- pogoste fraze in izreke; primer je lahko fraza “Veslal je kot nor”, ki jo ljudje pogosto izrečejo, kadar mislijo, da je nekdo zelo hitro veslal, dobesedno pa bi to pomenilo, da je nekdo veslal kot duševno bolan človek
Nekateri ljudje z avtizmom morda ne govorijo, ali imajo dokaj omejen govor. Večinoma razumejo, kaj se jim govori, vendar za komunikacijo pogosto uporabljajo druga sredstva, kot so npr. neprimerna vedenja in različne kretnje, ki jih razumejo le tisti, ki so osebi z avtizmom zelo blizu.
Drugi spet, imajo dobro razvit govor in jezikovne veščine, vendar pa lahko imajo težave s sodelovanjem v pogovoru, morda ponavljajo tisto, kar je nekdo rekel ali določene fraze (to imenujemo eholalija) ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jih zanima.
Osebam z avtizmom je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način, ter jim damo čas, da obdelajo (sprocesirajo) informacijo, ki jim je bila povedana.
Težave s socialno interakcijo
“Druženje ni nekaj samoumevnega – teh veščin se moramo naučiti. ”
Ljudje z avtizmom imajo pogosto težave s prepoznavanjem ali razumevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih in to jim otežuje, da se vklopijo v družbo.
Ljudje z avtizmom:
- ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, ki se jih večina nas nauči mimogrede
- večkrat stojijo preblizu nekoga s katerim se pogovarjajo ali pa načnejo neprimerno temo za pogovor
- včasih se zdi, da so brezčutni, ker ne zmorejo prepoznati, kako se nekdo počuti
- raje preživljajo čas sami, kot pa da iščejo družbo drugih ljudi
- ne iščejo potrditve, tolažbe drugih ljudi
- zdi se, kot da se obnašajo “čudno” ali neprimerno, saj imajo težave pri izražanju svojih občutij, čustev in potreb.
Težave na področju socialne interakcije pomenijo tudi, da imajo ljudje z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo.
Težave na področju fleksibilnosti mišljenja
“Težko predvidimo, kaj vedo in mislijo drugi ljudje. ”
Fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje drugih ljudi, osmislimo stvari, vedenja, dogodke ter da si lahko predstavljamo in predvidimo situacije izven naše vsakodnevne rutine.
Težave s fleksibilnostjo mišljenja pomenijo, da imajo ljudje z avtizmom težave pri:
- razumevanju in tolmačenju misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi
- predvidevanju, kaj se bo ali kaj bi se lahko zgodilo
- razumevanju koncepta nevarnosti: na primer, da jih tek po prometni cesti ogroža
- sodelovanju v igri: otroci z avtizmom lahko uživajo v domišljijski igri, vendar najraje neprestano ponavljajo isto dejanje ali sceno
- spremembah in načrtovanju prihodnjih dejanj
- soočanju z novo ali neznano situacijo
Težave s fleksibilnostjo mišljenja ne smemo zamenjevati s pomanjkanjem domišljije. Veliko ljudi z avtizmom je zelo kreativnih in so lahko na primer izredni umetniki, glasbeniki ali pisatelji.
Druge značilnosti, povezane z avtizmom:
Odvisnost od rutine
“Mladostnik z avtizmom je vsak dan obiskoval dnevni center. Vsak dan je ponj prišel taksi, ga pripeljal do centra, on je izstopil, šel do vrat centra, potrkal in vstopil. Nekega dne pa so mu odprli vrata preden je potrkal. In namesto, da bi vstopil, je odšel nazaj do taksija ter ponovil ves postopek od začetka. ”
Svet se lahko zdi zelo nepredvidljiv in zmeden kraj za ljudi z avtizmom, saj imajo le-ti pogosto raje ustaljeno dnevno rutino, saj tako vedo, kaj se bo zgodilo vsak dan. Rutina lahko pomeni, da se želijo vsak dan peljati po isti poti iz šole ali na delo ali pa jesti vedno popolnoma isto hrano na primer za zajtrk.
Prav tako so za njih zelo pomembna pravila: za ljudi z avtizmom je lahko zelo težko sprejeti drugačen pristop, ko so se že enkrat naučili “pravilne” poti. Prav tako je ljudem z avtizmom težko sprejeti spremembe, vendar se lahko z njimi lažje soočijo, če so na njih pripravljeni.
Senzorna občutljivost
“Miha zelo rad slika, ne mara pa nositi majice, s katero zaščitimo oblačila, da se ne bi umazala. Občutek tkanine na njegovi koži je zanj zelo neprijeten. Zato smo se s šolo dogovorili, da namesto majice nosi ohlapen predpasnik.”
Ljudje z avtizmom so pogosto senzorno občutljivi. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa na več čutil – vid, zvok, vonj, okus in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv (hipersenzibilnost) ali pa premalo (hiposenzibilnost) občutljiv na dražljaje.
Na primer, za osebo z avtizmom so lahko nekateri običajni zvoki, ki jih ostali ljudje sploh ne registrirajo, nevzdržno glasni in moteči. To lahko pri tem posamezniku povzroči anksioznost ali celo fizične bolečine.
Ljudje, ki so hiposenzibilni morda ne čutijo bolečine ali zelo visoke ali nizke temperature. Nekateri se vrtijo, zibajo ali mahajo z rokami, da vzpodbudijo določene občutke, vzpostavijo ravnotežje ali pa s tem nadzorujejo stres.
Ljudi s težavami senzorne občutljivosti imajo pogosto težave s čutnim zaznavanjem in zavedanjem lastnega telesa (s propriocepcijo).
Propriocepcija nam omogoča, da vemo kje se nahaja naše telo in ljudje, ki imajo s tem težave se težje premikajo po prostoru ter izogibajo oviram, ohranjajo primerno razdaljo med ljudmi ali opravljajo naloge fine motorike, kot je na primer zavezovanje vezalk.
Posebni interesi
“Moja nadarjenost za umetnost mi je omogočila, da sem se lažje vklopil v družbo in postal del nje.
Če obstaja nekaj, pri čemer je oseba z avtizmom dobra, je potrebno to spodbujati in razvijati.”
Mnogo ljudi z avtizmom ima že v mladosti zelo intenzivno razvite posebne interese. Te lahko sčasoma spremenijo ali pa jih ohranijo za vse življenje. Posebni interesi so lahko karkoli: risanje, glasba, računalniki, vlaki, dinozavri….
Nekateri ljudje z avtizmom lahko sčasoma tudi delajo ali študirajo v skladu s svojimi posebnimi interesi. Za nekatere pa ti interesi ostanejo le hobi.
Lahko pa so posebni interesi tudi precej nenavadni. Na primer, nekdo z avtizmom je zelo rad pobiral smeti. Ta njegov interes so nato razvijali in razširili na področje recikliranja in skrbi za okolje.
Učne težave
“Imam pomočnico, ki sedi pri meni in kadar se mi zatakne pri kakšni besedi, mi pomaga. Sedaj se je veliko lažje učiti in delati naloge v šoli.”
Ljudje z avtizmom lahko imajo težave z učenjem, kar vpliva na vse vidike njihovega življenja: od učenja v šoli, do učenja kako se umivati ali si pripraviti obrok.
Ker se avtizem pri vsakem posamezniku kaže drugače, lahko imajo ljudje z avtizmom različne stopnje težav pri učenju.
To pomeni, da bodo nekateri med njimi lahko živeli dokaj samostojno – čeprav bodo za dosego tega cilja potrebovali določeno podporo – medtem, ko bodo drugi celo življenje potrebovali strokovno pomoč. Vendar pa se lahko vsi ljudje z avtizmom učijo in razvijajo svoje potenciale s pravilno podporo.
Ljudje z avtizmom lahko imajo še druga – pridružena stanja. Ta stanja so lahko:
- motnja pozornosti in hiperaktivnost
- primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kot so disleksija, diskalkulija ali dispraksija
- motnje v duševnem razvoju
- motnje presnove in hranjenja…
Koga prizadene avtizem?
Avtizem je mnogo bolj pogost, kot misli večina ljudi.
Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1% ljudi.
To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji približno 200.000 ljudi eno izmed motenj avtističnega spektra in da se vsako leto rodi med 180 in 200 otrok z avtizmom.
Ljudje vseh narodnosti ter iz vseh kulturnih, verskih in socialnih okolij lahko imajo avtizem, čeprav se zdi, da se pojavi večkrat pri dečkih kot deklicah.
Avtizem je vseživljenjsko stanje: otroci z avtizmom odrastejo in postanejo odrasli z avtizmom.
Kaj povzroči avtizem?
Ne poznamo natančnega vzroka za pojav avtizma. Vendar raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov – genetskih in okoljskih – lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov. Avtizma ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima ali njegovih staršev.
Ali obstaja zdravilo za avtizem?
Trenutno ne obstaja “zdravilo” za avtizem. Vendar pa obstaja vrsta učinkovitih metode, ki omogočajo učenje in razvoj posameznika. Mnoge od teh so navedene na naši spletni strani.
Kaj prinese diagnoza?
Diagnoza je formalna identifikacijo stanja, ki jo ponavadi postavi pediater ali psihiater.
Diagnoza je koristna iz dveh razlogov:
- da pomaga ljudem z avtizmom (in njihovim družinam) razumeti, zakaj se pojavljajo nekatere težave in vedenja
- omogoča ljudem dostop do storitev in podpore
Splošni zdravnik lahko napoti posameznika k specialistu, ki lahko postavi diagnozo. Diagnoza avtizem se največkrat postavi v otroštvu.
Avtizem lahko nekateri strokovnjaki poimenujejo različno: motnje avtističnega spektra, klasični ali Kannerjev avtizem, visoko funkcionalni avtizem ali pervazivne razvojne motnje.
Povzeto po Kaj je avtizem
Povzeto po Autism.org.uk
