Za otroke z okvaro vida je ohranjanje stikov zaradi odsotnosti vida lahko velik izziv.
Lahko občutijo strah pred svetom videčih vrstnikov in zaradi tega težje naredijo korake iz varnega družinskega okolja in težje vzpostavljajo nove odnose.
Težko ocenijo in razumejo komunikacijsko situacijo, v kateri se nahajajo.
Pri komunikaciji so lahko zadržani in doživljajo stres zaradi pomanjkanja neverbalnih informacij.
Odsotno ali oteženo je nebesedno sporazumevanje. Imajo manj vidnih informacij o področjih, ki so pomembna videčim vrstnikom (moda, filmi, računalniške igrice).
Včasih imajo drugačne interese (npr. manj športa, več IKT ).
Otroci z okvaro vida raje vzpostavijo stik z odraslimi, npr. učitelji, spremljevalci, kot z vrstniki.
Pogosto se bolje počutijo v manjši skupini poznanih (vrstnikov) ali v varnem okolju svoje družine in so tako manj motivirani za navezovanje stikov v neznani skupini/okolju.
Včasih sprejemajo videče vrstnike kot pomočnike in manj kot prijatelje/sošolce/sodelavce.
