Številka ena: Kaj je brajica?
Brajica je medij pisne komunikacije: sistem izbočenih brajevih znakov, namenjen branju in pisanju oseb s slepoto in drugih, ki ne morejo učinkovito uporabljati črnega tiska. Vse bolj je njena uporabnost prepoznana pri osebah z okvaro vidne funkcije (CVI), ki jim lahko tipno zaznavanje znakov s prsti veliko bolj odgovarja, kot vidno branje črnega tiska.
Posamezni brajevi znaki predstavljajo različne kombinacije izbočenih brajevih pik, s katerimi lahko zapisujemo črke, števila, ločila in druge simbole. Brajeva pika je osnovni element brajeve celice, ki je standardizirane velikosti ter poimenovana z vrstilnimi števniki – prva pika, druga pika itd. Šest izbočenih pik, razporejenih v dveh stolpcih po tri pike, predstavlja eno brajevo celico pri klasični šesttočkovni brajici. Pri elektronski brajici, ki jo najdemo npr. na brajevi vrstici, so v dveh stolpcih po štiri pike, kar predstavlja osemtočkovno brajico.
Uporabne aplikacije in igre za spoznavanje brajice:
Gradiva v brajici:
Številka dve: Zakaj ravno 4. januarja?
Na ta dan se je leta 1809 rodil izumitelj brajice, francoz Louis Braille. Rodil se je videč, vendar je zaradi poškodbe na enem očesu med igro v očetovi delavnici pri treh letih starosti v kratkem času popolnoma oslepel. Svoje življenje je poleg glasbe posvetil poučevanju mladih s slepoto na Nacionalnem inštitutu za slepe otroke v Parizu, kjer se je tudi sam šolal.
Poslušajete angleško pesem o Louisu Braillu (mp3) ob praznovanju njegovega rojstnega dne.
Številka tri: Kakšno pisavo so uporabljali pred brajico?
Najprej so bile v uporabi izbočene latinične črke, ki jih je prvi v knjižni obliki natisnil francoz Valentin Haüy leta 1786. Prepoznavanje je bilo veliko težje, saj so bile tipne črke velike in okorne, branje pa počasno. Braillova pisava je nastala na podlagi t.i. nočne pisave, ki jo je razvila francoska vojska za tajno sporazumevanje v tišini in temi. Sestavljena je bila iz kombinacij mnogih pik in črtic. Leta 1821 je bila nočna pisava predstavljena učencu Louisu Braillu, ki se je lotil njenih izboljšav. Pri petnajstih letih je predstavil način, kako zapisati vse črke abecede, vsa naglasna znamenja, ločila ter matematične simbole, pri tem pa je uporabljal le šest pikic.
Številka štiri: Kako se naučimo brajice?
Brajica nikakor ni naravna danost in za to, da se je naučimo, so potrebne ure in ure vaj, ki jih vodijo tiflopedagogi. Za opismenjevanje v brajici je ključnega pomena motivacija, pomembno vlogo pa igrata tudi družina in širša skupnost, npr. pozitivno stališče do brajice in dostopnost do gradiv. Spodbudno okolje omogočimo s tem, da že v predšolskem obdobju označimo čim več vsakodnevnih predmetov z napisi v brajci. Preko Zakona o izenačevanju možnosti invalidov so osebe s slepoto upravičene do vrednotnice oz. (so)financiranja brajevega označevalca – labelerja, ki zapisuje brajeve znake na lepilni trak.
Tipno učenje poteka po naslednjih fazah:
- Pridobivanje občutka za predmete: razlikovanje glede na material, temperaturo in konsistenco predmetov
- Določanje oblike predmetov in njihovo prepoznavanje
- Razumevanje linijskih grafičnih prikazov
- Uporaba brajevih simbolov
Pri končnem branju brajice je pomembno, da z lahkim prijemom ustrezno sledimo vrsticam, pri čemer je priporočljivo uporabiti štiri prste obeh dlani, ki se držijo skupaj v pravilnem položaju. Desna roka služi za hiter prelet znakov in preverjanje dolžine vrstice, leva pa za prepoznavanje znakov in branje.
Podrobne usmeritve pri usvajanju brajice v predšolskem obdobju so opisane v naslednjih virih (Hrastovšek 2013, 2016):
- Priprava otroka s slepoto na branje in pisanje (pdf)
- Program začetnega opismenjevanja v brajici (pdf)
Številka pet: Kakšne igrače in igre z brajevo pisavo obstajajo?
Poleg prilagajanja običajnih iger z brajevimi oznakami, ki se jih lahko lotimo sami s kančkom ustvarjalnosti in smiselnosti, nekateri proizvajalci igrač že vključujejo brajico na svojih izdelkih. Tukaj je nekaj primerov:
Številka šest: Brajev stroj in brajeva vrstica
Brajev stroj služi za zapisovanje brajice na papir. Za uporabo brajevega stroja je potrebna zadostna količina moči in spretnosti v rokah in prstih. Stroj še dandanes služi kot šolski pripomoček na začetku osnovne šole. Na klasičnem Perkinsonovem brajevem stroju se nahaja kar nekaj tipk. Glavne so na sredini: tipka za vstavljanje presledka (preslednica), na levi tipke za pike 1, 2, 3, na desni pa tipke za pike 4, 5, 6. V brajev stroj se navije nekoliko trši, brajev papir. S pritiskanjem kombinacij tipk se na papir odtisnejo posamezni brajevi znaki. Zvonček oznani, kdaj se zapis v vrstici približuje koncu lista.
Brajeva vrstica je elektronska naprava, ki nadomešča zaslon in omogoča delo z računalnikom, na katerega je priklopljena. V šoli se jo preko ur specialnih znanj računalništva učijo uporabljati od druge triade naprej. Brajevo vrstico sestavljajo v vrsto vgrajene brajeve celice (na voljo so vrstice s po 80 do 20 celic). Ob raziskovanju zapisov na zaslonski sliki se le-ti sproti pretvarjajo v brajeve znake na vrstici, postavljeni pred tipkovnico računalnika. Pike se elektronsko dvigujejo in sproti spreminjajo vrstico po vrstico in tako omogočajo branje zapisov npr. Wordovih dokumentov ali dostopnih spletnih strani. Vrstica pri slepem desetprstnem tipkanju omogoča tudi preverjanje pravilnosti lastnega zapisa. Na vrstici se pojavi osemtočkovna brajica, kjer sta sedma in osma pika dodani pod tretjo in šesto piko zaradi krajšanja zapisov in predstavljata znak za število in veliko začetnico.
Tako po en brajev stroj in ena brajeva vrstica pripadata osebam s slepoto preko osnovnega zdravstvenega zavarovanja in se več ne izključujeta, kot sta se do nedavnega. Več informacij glede pridobivanja pripomočkov v članku Širitev pravic do medicinskih pripomočkov.
avtorica: Ana Mohorko, tifloped.
