Center IRIS

Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana

Ocena vizualnega funkcioniranja


Kaj je funkcionalni vid?

Vsak posameznik se uči in razvija tako, da sobiva v svetu z drugimi ljudmi in naravo ter jih opazuje v različnih situacijah, aktivnostih in različnih vzročno-posledičnih odnosih. Večina teh informacij se pridobi predvsem preko vizualnega senzornega kanala. Od rojstva naprej vid pomembno vpliva na posameznikov socialni, čustveni, kognitivni, motorični ter komunikacijski razvoj in sposobnosti, saj so informacije, pridobljene z vidom integrirane v vsa razvojna področja.

Posameznikova sposobnost za učinkovito rabo vida in prek vida pridobljenih informacij opredeljujemo kot funkcionalni vid. Ta sposobnost posameznika močno vpliva na kakovost njegovega življenja na vseh življenjskih področjih, ki jih grobo delimo na štiri področja: komunikacija in interakcija, delo na bližino, vsakodnevne spretnosti in skrb zase ter orientacija in mobilnost oziroma kako posameznik uporablja svoj vid pri reševanju različnih vidnih nalogah v vsakodnevnem življenju.

Ocena vizualnega funkcioniranja je nadaljevanje klinične diagnostike. Omogoča nam vpogled v funkcioniranje v vsakodnevnem in akademskem življenju. Gre za observacijsko metodo in proces, ki vključuje standardizirane teste in nestandardizirane metode ocenjevanja uporabe vida.

Uporaba ostankov vida je odvisna od številnih dejavnikov: eni izhajajo iz samega posameznika (kognitivne sposobnosti, senzorna integracija, percepcija, osebnostne lastnosti, telesni in zdravstveni status posameznika), drugi iz okolja (barve, kontrasti, čas, prostor, osvetlitev). Dve osebi s popolnoma enako diagnozo in popolnoma enako vidno ostrino lahko popolnoma različno uporabljata ostanke vida oziroma imata različen funkcionalni vid. Znano je tudi, da ima lahko posameznik težave v vizualnem funkcioniranju s popolnoma zdravim očesnim statusom. Težave v vizualnem funkcioniranju so pogoste tudi pri otrocih z drugimi motnjami v razvoju, vendar ostajajo neprepoznane zaradi vpliva drugih dejavnikov na celostno funkcioniranje otroka. Zaradi vsega zgoraj navedenega je v svetu in doma prepoznana potreba po oceni funkcionalnega vida kot prvega koraka v načrtovanju ustreznega izobraževalnega in/ali rehabilitacijskega procesa in programa za osebe z okvaro vida, ki obsega ne samo oceno vidnih funkcij po merilih zdravstvene stroke, temveč tudi oceno sposobnosti učinkovite uporabe ostankov vida v različnih življenjskih situacijah, ki jo izvajajo za to strokovno usposobljeni tiflopedagogi.

Kaj so vidne funkcije?

Izraz vidne funkcije opisuje, kako dobro deluje oko in vidni sistem, oziroma opisuje morebitno prisotnost okvar na vidni poti, opredeljuje vidne funkcije kot so ostrina vida, vidno polje, barvni vid, binokularni vid, adaptacija na svetlobo in temo, idr. ter so merljive z uporabo kliničnih standardiziranih metod ocenjevanja. Rezultati meritev so izraženi v številčnih vrednostih.

Področja, ki jih zajema ocena vizualnega funkcioniranja na Centru IRIS:

  • ostrina vida na daljavo,
  • ostrina vida na bližino,
  • kontrastna občutljivost,
  • barvni vid,
  • globinski vid,
  • okulomotorika (gibanje očesnih zrkel),
  • vidno polje,
  • položaj oči in fiksacija,
  • sodelovanje levega in desnega očesa,
  • ocena področij vizualno zaznavnih, vizualno motoričnih in vizualno spacialnih veščin,
  • odkrivanje okvare vidne funkcije (CVI – Cortical/Cerebral visual impairment)
  • funkcioniranje osebe na štirih področjih: komunikacija, orientacija in mobilnost, aktivnosti vsakdanjega življenja in naloge na bližino.

Vidne funkcije tiflopedagoška stroka opisuje v kontekstu posledic, ki jih pusti okvara vidne funkcije na funkcioniranje posameznika, npr.:

  • pri oceni gibanja očesnih zrkel (okulomotorika) se opisuje sposobnost sledenja gibajočega se predmeta, premikanja pogleda z enega vzorca na drugi, sposobnost hitrih sakadičnih gibov pri branju besed ali vrstic, hitrega pregledovanja prostora, ipd.;
  • pri oceni ostrine vida na daljavo se opisuje, na kateri razdalji posameznik opazi in prepozna obris človeškega telesa, človeški obraz in obrazno mimiko, geste ali statični objekt določene velikosti ter na kateri razdalji jasno vidi enake vizualne vzorce;
  • pri oceni ostrine vida na bližino se ugotavlja, katera velikost črk črnega tiska je potrebna za učinkovito branje, ali lahko bere npr. časopisni tisk, katera optična ali elektronska povečala potrebuje pri bližinskem delu in branju ipd.;
  • pri oceni vidnega polja se ugotavlja prisotnost ali odsotnost omejitev pri gibanju in orientaciji v prostoru, težav z lokalizacijo objektov v prostoru, z zaznavanjem ovir na poti, težav na področju dojemanja in razumevanja prostorskih odnosov, težav z ravnotežjem, omejitev pri vožnji, ipd.;
  • pri oceni kontrastne občutljivosti se opisuje sposobnost razlikovanja kontrastnih prehodov v različnih svetlobnih pogojih, prepoznavanje obrazne mimike in gest, ki so pomembne v socialni komunikaciji, sposobnost prepoznavanja različno kontrastnega slikovnega gradiva, grafov in drugih prikazov.
  • pri oceni barvnega vida je zelo pomembno napisati priporočila vzgojiteljem in učiteljem. Velikokrat se dogaja, da je učenec z barvno slepoto opredeljen kot otrok z znižanimi kognitivnimi sposobnostmi, kar lahko povzroči frustracije in psihične težave otroka. Z ustreznimi prilagoditvami otrokovega okolja in didaktičnega materiala otroku omogočamo normalen razvoj.
  • pri oceni globinskega vida napišemo morebitne prilagoditve pri orientaciji v šoli, domu in neznanih prostorih.

Danes je v vzgojno-izobraževalnem sistemu, zdravstvu in socialnem varstvu vedno večje število oseb s posebnimi potrebami. Večinoma imajo otroci s posebnimi potrebami kombinacijo dveh ali več težav ali motenj npr. kognitivne, senzorne in/ali motorične težave. Razširjenost okvar ali motenj vida, ki se pojavljajo pri osnovni nevrološko razvojni diagnozi, je velika. Znano je na primer, da pri otrocih s cerebralno paralizo lahko zaznamo večjo razširjenost strabizma (škiljenja), okvar vida zaradi nepopravljene refrakcijske napake, težav pri gibanju oči in vizualno-perceptivnih primanjkljajev. Višjo pojavnost okvar vida ugotavljajo tudi pri otrocih z Downovim sindromom. Veliko otrok s poškodbo možganov ima lahko okvaro funkcionalnega vida, v kakšni meri pa je odvisno predvsem od tega ali je okvaro povzročila periferna ali centralna poškodba vidnega sistema ali kombinacija obeh. Okvara je lahko omejena na specifične naloge (npr. prepoznavanje obrazov), lahko pa celo povzroči splošno vidno agnozijo, obenem pa lahko takšna oseba s težavo integrira informacije iz različnih senzornih modalitet. Za splošno obravnavo in rehabilitacijo oseb s poškodbo možganov, so podatki o funkcionalnem vidu bistvenega pomena, saj tako lažje razumemo spreminjajoče se (ne)odzivanje in interveniramo z ustreznim izborom dražljajev.

Kaj je CVI (Cortical/Cerebral visual impairment)?

Okvara vidne funkcije nastane kot posledica obolenja in/ali disfunkcije osrednjega živčevja. Prisotna je pri enostranski ali obojestranski, delno ali v celoti ohranjeni vidni ostrini in pri enostranskem ali obojestranskem delno ali v celoti ohranjenem vidnem polju.

V funkcionalnem smislu, okvaro vidne funkcije opisuje sklop desetih značilnosti v vizualnem funkcioniranju:

  • prisotnost nefunkcionalnega strmenja,
  • težave z vidno pozornostjo,
  • težave z vidno kompleksnostjo,
  • motnje pogleda in fiksacije,
  • zakasnel, upočasnjen vidni odgovor,
  • odsoten, netipičen vidni odgovor (npr. reakcije na grozečo nevarnost),
  • neustrezno vidno-motorično vedenje (npr. koordinacija oko – roka),
  • zanemarjanje vizualnih informacij v različnih delih vidnega polja,
  • vidna agnozija.

Za potrditev okvare vidne funkcije so potrebni izvidi z znaki okvar osrednjega živčevja po objektivnih preiskavah, kot so npr. klinične, nevroradiološke, nevrofiziološke, laboratorijske, genetske in druge.

(vir: Zavod RS za šolstvo, 2015)

Naročanje na pregled ocene funkcionalnosti vida

  • e-pošta: info@center-iris.si
  • telefon: 01 2442-750
(Skupno 1.563 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost