Novembra 2018 je UN določil današnji dan, 4. januar, kot svetovni dan brajice. Na današnji dan se je pred 210 leti rodil Louis Braille, ki je prilagodil Barbierovo vojaško pisavo v reliefnih pikicah. Število pik je zmanjšal na 6 in z njimi določil znake za črke, številke, note… Le-to pisavo so lahko slepe osebe brale bistveno hitreje kot pa reliefne vidne črke. V Franciji je postala uradna pisava leta 1854, dve leti po Braillovi smrti. Prve knjige v brajici v slovenščini pa smo dobili šele 1918! Danes obstajata dve knjižnici v Sloveniji z gradivom v brajici, to je šolska in specialna knjižnica Centra IRIS in Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani. Na tržišču je možno kupiti pa tri knjige z brajico in tipnimi ilustracijami. Zakaj še vedno brajica? Ker se le skozi branje naučimo pravilnega zapisa. Bi mogoče vi želeli, da se vaši otroci ne učijo pisanja in branja temveč le poslušanja?
Kako pa pridemo do knjige v brajici? Ponavadi knjigo preskeniramo z OCR, popravimo tekst, oblikujemo v programu za brajico in jo natisnemo na debelejši papir. Še bolje bi bilo, če bi knjigo že dobili v elektronskem formatu, ki bi ga avtor avtoriziral, potem bi se temu začetnemu delu, ko včasih knjigo s skeniranjem skoraj uničimo, pregled pa tudi vzame kar nekaj časa (OCR namreč zamenjuje predvsem naslednje kombinacije nr v m, l v I, O v 0 in obratno). Če želimo pri knjigi dodat še ilustracije, pa so še dodatna pravila, ki si jih lahko preberete na naši spletni strani. Pri vsem tem prilagajanju nam občasno še nagaja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.
